PRALNE PLENICE in BREZPLENIČARSTVO
“Za pralne plenice sem se odločila že v prvi nosečnosti. Tudi sama namreč nisem navdušena, da večino »tistih dni v mesecu« posežem po plastičnih vložkih, pa vendar je to le nekaj dni, tako da nekako »preživim«.
Vendar pa sem ob misli na to, da bi moral moj otrok v tisti plastiki preživeti prvi dve leti svojega življenja, takoj začela iskati alternative.
V času nosečnosti sem veliko prebirala o škodljivosti plenic za enkratno uporabo tako za otroka kot tudi za okolje. Kaj torej sledi?
Že takrat sem slišala za starše, ki prakticirajo koncept brez plenic, vendar smo se mi nato odločili samo za pralne plenice.
Ohranjajo vse prednosti ekoloških plenic, saj je dojenčkova ritka ovita v mehak bambus. Prvi mesec življenja je bila hčerka še prelahka za njihovo uporabo, zato smo uporabljali plenice za enkratno uporabo. Šele po prehodu na pralne plenice sem videla, koliko smeti smo pred tem pridelali, da o »rdeči ritki« sploh ne bi izgubljala besed. Hčerki smo morali prvi mesec ritko mazati ob vsakem previjanju, medtem ko se je poraba kreme pri pralnih plenicah drastično zmanjšala. Ko sem drugič zanosila, sva se z možem odločila, da jo bova poskušala spraviti »iz plenic«.
Hčerka je bila pri dveh letih in dveh mesecih suha tako podnevi kot ponoči, tako da smo lahko plenice uporabili tudi za sina. Prav tako smo popolnoma izključili plenice za enkratno uporabo, ki smo jih pri hčerki še imeli »za vsak slučaj«, če nam morda ni uspelo dovolj hitro oprati in posušiti pralnih.
Na žalost poznam zelo malo staršev, ki so se odločili za pralne plenice. Kljub temu da so plenice v toliko ozirih boljše tako za otroka kot za okolje, so starši mnenja, da je to zanje prenaporno.
Večina prijateljev je bila na začetku zgrožena, ko sem jim povedala, da uporabljam pralne plenice – kot bi se vrnila v srednji vek!
Ko pa so videli, da pralne plenice niso videti tako kot pred petdesetimi leti, sem marsikomu dala misliti. Pa vendar se je le malo znancev na koncu odločilo za ta korak. Velikokrat je pretehtalo mnenje, da je pranje prenaporno, da si suženj plenic …
Z nekaterimi trditvami se strinjam: res je treba prati na 2–3 dni, vendar mi tistih nekaj minut, ko vržem plenice v pralni in nato sušilni stroj, resnično ne predstavlja težave.
Dolgoročno gledano (v recimo dveh letih, ki jih otrok povprečno preživi v plenicah) je tovrstna investicija trikratno poplačana.
Da o zdravju otrokove kože in manjšem onesnaževanju sploh ne izgubljam besed.
Morda bi se lahko za to malo bolj zavzela tudi država; slišala sem namreč, da nekatere evropske države in občine mladim staršem ob rojstvu otroka podarijo osnovni komplet pralnih plenic.
Kakorkoli že, pa imamo danes res veliko možnosti, takšnih in drugačnih, in na nas je, da se odločimo – tako ali drugače”.
mamica Nina, iz prirocnika za starše, Od rojstva brez plenic.
