Sem mamica dveh punčk. Sedaj tri-letne Anne in dvo-mesečne Nine.
Nino sem pričela spremljati kdaj želi izločati pred približno enim mesecem. Trudim se da ji ponudim prostor za izločanje kar se da pogosto, vendar vsaj po spanju, pred, med in po dojenju, in pred počitkom. Zelo dobro sodeluje, in vedno ko jo pristavim nad čebriček v obliki lunice nekaj naredi..se polula, včasih pa tudi pokaka. Lulanja ulovimo zelo veliko. Najbolj prepričljivi znaki ki mi jih trenutno pokaže, da je čas za izločanje pa so globoki pogledi v moje oči in nemirnost..ko jo pestujem se mi želi kar izviti iz naročja.
Pri Nini sem bolj sproščena, vem da se suha plenica ne zgodi čez noč.
Anno sem pričela opazovati pri njenih šestih mesecih. In moram vam povedati, da njeni znaki niso bili več tako očitni..tudi lulala je večkrat v manjših časovnih razmikih kakor Nina. Po spanju se je polulala še preden se je dobro prebudila in sem jo uspela dati nad čebriček. Medtem ko se Nina konkretno prebudi in nato šele polula. Njen instinkt samoregulacije izločanja je še zelo visok.
Največja nagrada ki jo dobim pri mali Nini, ko se polula v čebriček, je velik nasmeh in iskrice v očeh. Kot da bi želela povedati: “Hvala mami. ” Neprecenljivo.
Se beremo.
