Ko sem postala mama

MAMINA ZGODBA 🌸Že veliko, veliko preden sva postala starša najini mali stručki, sem čutila da bova imela punčko. Ne boste verjeli, tudi partner je bil istih misli, in še preden sva jo spočela sva imela ime za njo.

Naposled so se najine misli uresničile.  Imela sem lepo nosečnost, vse je potekalo brez težav. Počutila sem se super, polna energije. Veliko sem se sprehajala, kolesarila, plavala. Ob večerih pa sva skupaj s partnerjem božala  trebušček in uživala v brcanju najinega otročička.

 

Na sam prihod novorojenčka na ta svet sem se dobro pripravila. Zadnje ure pred začetkom poroda  me je prijateljica na kavi vprašala: » Ali imaš kaj strahu? », moj odgovor pa je bil: »Ne.« Bila sem pripravljena, sprejeti svoje dete v življenje brez opiatov in kakršnih koli posegov v moje telo. In uspelo mi je, lepše zgodbe kot smo jo pričeli skupaj kot družina si ne bi mogla zaželeti.

Dneve smo najraje preživljali v naravi ob žvrgolenju ptic in šumenju reke.  Želela sva preživeti in ustvariti čim več skupnih nepozabnih trenutkov. Bolj ko je hčerka rasla, več radosti in ljubezni smo doživljali in jo še danes. Skupaj kot družina rastemo in se bogatimo z novimi spoznanji.

To povezovanje, druženje polno veselja in otroškega smeha, ti da krila da bi lahko premikala gore. In dejansko včasih jih. Pridejo dnevi ko je prisotna tudi utrjenost, in to velika utrujenost. Vendar ko pogledam svojo srečno,  samozavestno hčerko mi ni žal, niti za delček energije ki jo namenim njej ali partnerju.

Moje gledanje na materinstvo preden sem postala mama pa so bile vseeno malo drugačne. Sem punca ki živim z naravo in jo poskušam čim manj obremenjevati, zato sem tudi za dojenčka skrbela na čim bolj naravi prijazen način. Kot ženska sem vedela da je narava lepa, ko pa sem postala mama sem pričela spoznavati čarobnost narave kot celoto. Smo delček narave, in če ji dobro prisluhnemo skriva v sebi in v vseh nas čudovit ekosistem.

Kot mama sem se naučila »jeklene« potrpežljivosti. Otroci vse zmorejo in znajo veliko prej kot to mislimo starši, moramo jim samo dovoliti, jim prisluhniti in omogočiti prostor.

Moje spoznanje o povezanosti človeka z naravo pa se je odstrla pri izvajanju koncepta brezpleničarstva ob souporabi pralnih plenic. Spoznala sem da nežnost, čutnost , razumevanje, povezanost  mame do dojenčka delajo čudeže. Nikoli si nisem predstavljala da si lahko tako povezan s tako majhnim bitjem, kot je dojenček ki še ne zna govoriti. Zaupaš sebi in njemu.

Ob podpori partnerja s katerim skupaj tvorimo družino kot celoto, zmoremo mame vse kar nam življenje prinese na pot.

Na svoji poti materinstva  sem spoznala še eno zelo pomembno dejstvo, vsaka mama za svojega otroka najbolje zna in ve kaj je dobro zanjo in za njega, samo prisluhniti mora znati svojim notranjim instinktom, občutkom.

Vem, včasih ni lahko, se zgodi da lahko zaradi zunanjih dejavnikov in neprestanega hitenja tudi spregledamo. Vsaka mama se kdaj tudi zmoti, vendar bo za svojega otroka še vedno najboljša in najbolj popolna oseba na celem svetu.

Zame je materinstvo najboljša služba na svetu, prepričana sem v to, nikjer drugje ne doživiš toliko lepih in nasmejanih trenutkov prežetih z ljubeznijo kot ob svojem otroku.

Avtorica prispevka:

udeleženka Diaper Free Coach Group programa, SEPTEMBER 2019