Ustavila sem se v trenutku, ko je moje “Bitje življenja” pristopilo k meni in me vprašalo:
“Mami, zakaj otroci nosijo plenice? Jih jaz nikoli nisem potreboval?” Zastal mi je dih in naenkrat sem ostala brez besed.
“Ne, nisi jih potreboval, ker sva se midva enostavno naučila uporabljati stranišče.”
“Ampak mami, zakaj se tega ne naučijo tudi drugi otroci?”
“Se naučijo, ampak malo kasneje, kot sta se tega naučila vidva z bratcem.”
Od sreče in ob pogledu na oči, polne veselja in zadovoljstva, sem se v trenutku počutila najsrečnejšo na celem planetu.
“Da, naše početje je resnično izpilil čas.”
In v potrditev temu, drobcena narejena dejanja, ki smo jim dnevno namenjali pozornost, so doprinesla bogato prehojeno pot. Izoblikovali smo prelep mozaik ustvarjene bližine, zaupanja in medsebojne topline.
…Ne, ni mi bilo težko nameniti čas…
…Ni mi bilo težko otrokoma ponujati prostor za izločanje, saj sta me za to sama dva prosila…
Ugotavljanje, kdaj je otroka lulat je bilo nekako podobno ugotavljanju, ali je bil otrok lačen ali zaspan.
Če torej otroku kot prvo zadovoljimo potrebo po izločanju, potem bomo na ta način dosegli, da bo nemoteno, v nadalje, potekalo tudi hranjenje in spanje.
Sem Ana Božič Biseri Sreče, avtorica Priročnik za starše, Od rojstva brez plenic. Mamica dveh otrok, ki sta živela življenje brez plenic. Si želiš, tudi ti odkriti to mogočnost?
Klik na slikico in postani tudi ti ena izmed tisočih mamic, ki so skupaj z mano potrdile to mogočnost. Otroci Vam bodo hvaležni za to. (Ne spreglej akcije: Do poletja BREZ POŠTNINE 🙂
obišči delavnice po Sloveniji – online delavnice – svetovanja
Klik – klik na slikico ——>
