“Občudujem lepoto življenja. Lépo je sožitje telesa in duše,
pa bivanje človeka z naravo, lépi so odnosi med ljudmi.
Lépo je življenje, rojstvo novega bitja ter materinstvo in očetovstvo.
Pred božičem stopim v stik z Ano.
Ravno v času, ko želim svojega trinajstmesečnega sina odvaditi plenic. Sebe odvaditi
plenic. Mislim si, dosti mam pred nami jih je že pralo … V tem
razmišljanju skoraj pozabim, da obstaja tudi druga možnost.
Možnost neverjetno popolnega človeškega telesa.
Tako svojemu sinku snamem plenico. Dobim svoj smisel. Zbrano
opazujem otroka. Zdaj razumem nego telesa, red obrokov, umivanja
pa lulanja in kakanja. Berem otroka in zaznam cel spekter
različnih znakov njegove govorice. Ko ga razumem, opazim radost
na njegovem obrazu. Vedno ga ne, saj se nove komunikacije med
nama šele učim. Jaz, mati, se lahko končno posvetim otroku v svojem
bistvu. Kot da s tem, ko odstranim plenico – mašilo, napravim
prostor ljubezni in času za otroka, materinstvu.
Z brezpleničarstvom želim predati znanje o lepoti življenja naslednjim
rodovom.
Poleg praktičnega vidika knjige mi je všeč tudi njen poetičen
in pronicljiv slog. Na to nakazujejo posamezne besede, kot je
npr. mašilo. Ana je izpostavila tudi lepoto življenja, ki je moje
življenjsko vodilo.
Knjiga je super in po njej že prakticiram! S kakanjem še ne gre.
Lulanje je pa že skoraj osvojeno. Res neverjetno, česa prej nisem
opazila oziroma si nisem dala priložnosti opaziti.
Tu bi se Ani iz srca zahvalila za napisano besedilo in za vse delo, ki ga je vložila v
izdajo te knjige, predvsem pa za čudovito energijo, ki jo je poslala
v Vesolje s svojim delovanjem kot mati.”
mamica Mirjam
… iz priročnik za starše, Od rojstva brez plenic / Poglavje: Mnenja in izkušnje drugih
