Pismo hvaležne mamice

“Draga Ana!

 

60137110


 

Na kratko bi rada zapisala tole:

Ko sem še v času nosečnosti razmišljala o tem, kaj in kako med
nosečnostjo, pri porodu in seveda po porodu, še nisem vedela, kako nepredviljivo se
zadeve navadno iztečejo. Kar nekaj pogovorov in brskanja sem namenila tudi
raziskovanju plenic, ki jih bom “oblekla” svojemu fantku.

Čeprav sem vedela, da Pampersk ne bom kupila, pa sem se kar nekaj časa vrtela okoli
pralnih plenic, 100% razgradljivih plenic, plenic brez klora, brez tega, s
tem, itd… nič me ni zares prepričalo.
Par dni po porodu sem svojo
izbrano porodno babico spontano vprašala, kaj za ene plenice je ona uporabljala
pri svojih 3 otrocih in razvila se je zanimiva debata v kateri sem drugič v
življenju slišala za mame in očete, ki svojih otrok ne “oblačijo” v
plenice.
Koncept brezpleničarstva, ki mi je bil takrat seveda popolnoma
neznan, me je vibracijsko pritegnil in v samo nekaj tednih sem na
internetu “naletela” na vaš priročnik Od rojstva brez plenic.
Knjigo sem še tisto popoldne prebrala.
Med prebiranjem so v meni vrela močna čustva, nekje v moji zavesti pa se je vame naselilo upanje, da
bom kaj takega lahko omogočila svojemu sinu. Teorija je ena plat medalje,
praksa pa druga, zato sem res vesela, da sem se konec marca udeležila tudi
delavnice v Celju.

 slika-_original-1470046944-1002630

Praktični nasveti v živo in odprt prostor za konkretna vprašanja sta mi vlila pogum in od takrat verjamem, da nam bo uspelo.
Nekje na tej točki pa se naša izkušnja brezpleničarstva tudi zares začne. Po
enem tednu opazovanja otroka brez plenice (čez dan doma), večrat polulanem
kavču ter večkratnem preoblačenju na 5 minut nama je prvič uspelo, da je moj sin
lulal v kahlico, ki sem jo za začetek (sin je danes star 5 mesecev, nad
umivalnikom ga držim v lunici) namestila v umivalnik.
Čeprav sem opazila, da je to storil spontano, sem presrečna dobila potrditev, da sva na pravi
poti. Podobno se je dogajalo tudi v naslednjem tednu in čez en teden je
ponovno lulal v kahlico, in potem v nedeljo, ponedeljek in vse dni do
danes.
Že nekaj dni nazaj sem prav tako začutila, da tudi on začenja
razumeti, kaj mu želim onomogočiti in od takrat je najina vez še močnejša.
In čeprav mu kdaj tudi čez dan in pa za spanje še vedno “oblečem” plenico,
pa se najinega napredka neizmerno veselim in že kujem načrte, kako bomo do
poletja resnično živeli brez plenic.Hvala za vse nasvete in odgovore hkrati pa hvala, da ste mi ob koncu
delavnice v Celju rekli, da čutite, da nama bo uspelo in da naj se vam
oglasim.
Iskreno vas spoštujem, ker svoje znanje in dragocene izkušnje
delite z vsemi, ki si tega želijo in ker ste pogumno sledili svojemu srcu.
To in nič več si želim tudi zase, verjeti vase in zaupati otroku ter mu s
tem omogočiti svobodo, ki jo užijejo le redki dojenčki in otroci na našem
koncu sveta.
Ana HVALA!
Lep pozdrav iz Maribora, hvaležna mamica. “

Sem Ana Božič Biseri Sreče, avtorica Priročnik za starše, Od rojstva brez plenic. Mamica dveh otrok, ki sta živela življenje brez plenic. Si želiš, tudi ti odkriti to mogočnost?

Klik na slikico in postani tudi ti ena izmed tisočih mamic, ki so skupaj z mano potrdile to mogočnost.  Otroci Vam bodo hvaležni za to.  (Ne spreglej akcije: Do poletja BREZ POŠTNINE  )

obišči delavnice po Sloveniji – online delavnice – svetovanja

Klik – klik na slikico ——>

oglas knjigica

 


Biseri sreče