“Počutim se kot da je moj sin, ki nosi plenice, kriminalec!!?”

ANONIMNO

“Počutim se kot da je moj sin, ki nosi plenice, kriminalec!!?”

Danes sem prejela klic obupane mamice. Namreč njen 3, 5 let star sin še vedno nosi plenice. Poleti jima je že zelo uspevalo biti brez, a sedaj ko je poleg se sprememba novega vrtca jima zopet ne uspeva.
“Tudi sama imam res kup problemov, s katerimi se moram soočati, enostavno mi zmanjka Moči pri odvajanju od plenic. Npr. danes zjutraj ko je jokal in prosil naj mu jo nadanem in sem mu jo.”

“Vzgojiteljica je name zjutraj čisto znorela in to pred otrokom! Da bi ga morala pa tudi eno uro pustiti tuliti, da me obrača okoli prsta… Prav počutim se, kot da je moj sin kriminalec, ker še nosi plenice!!?

Čisto sem obupana, osramočena in sploh si ga jutri ne upam peljati v vrtec. Ne vem kako me bo obsojala, ne vem če bo on hotel biti brez?

Drage mamice, ali ste kdaj doživele tudi ve kaj takšnega imate kakšne izkušnje? Vem, da je med Vami tudi veliko strokovnih delavk v vrtcu, se Vam zdi način postopanja in reagiranja primeren? Kaj bi svetovali mamici kot starš?
Sama pri svetovanju nikoli ne obsojam in obravnavam primere enakovredno.
Pomeni, da se osredotočam na TUKAJ in SEDAJ od koder mamica (po)MOČ potrebuje. Ne poznamo zgodb in ozadij, strahov bitk, ki jih bijejo v sebi in ni čas za obsojanje.
Kar bi predlagala jaz je komunikacija, pogovor z vzgojiteljico. Iskreno o tem, kako jo je situacija prizadela in iskanje postopnih rešitev. Mamica je pripravljena sodelovati, vendar potrebuje sočuten in Nežen pristop, kot tudi otrok. Samo obsojanje ne bo prineslo rezultatov, ampak SPREJEMANJE in OZAVEŠČANJE s postopnostjo in Nežno Komunikacijo Izločanja. Mamico je potrebno opolnomočiti in ji vliti poguma, da zmore, da je otrok pripravljen in da smo ob njej.
Debata, sevtovanje in diskusija poteka v Zaprti FB skupini, dobrodošli: ODVAJANJE OD PLENIC in EC- Nežna Komunikacija Izločanja. 

Objem mamica, ki si med nami in Vsi tukaj ti vlivamo Moči, ZMOGLA BOSTA!!