Prednosti brezpleničarstva

MAMINA ZGODBA 🌸
“Že med nosečnostjo sem se odločila da bom pri svojem dojenčku uporabljala krojene pralne plenice. Tako kot je to delala moja mami pri meni, in vse moje pra-pra babice poprej. Imam srečo da živim v obdobju ko že obstajajo krojene pralne plenice in pralni stroj ☺
Moja odločitev je bila še toliko bolj tehtna, ker želim ohranjati naravo čisto. Tudi moj dojenček je ena velika čista narava, nisem ga želela povijati v plastiko. Poleg tega pa sem bila prepričana da bo dojenček z uporabo pralnih plenic prej tudi brez njih, ker ga bo motila mokrota njegovih izločkov.
Tako, pa se je začelo popotovanje z mojim novorojenčkom. Prvih šest mesecev nisem opazila znakov da želi izločati na plano, niti nisem vedela da je to možno. Pridno smo se povijale v pleničko. Sem pa tja sem imela samo nelagoden občutek, ker moja lepa dojenčica ždi v svojem urinu.
Potem pa sem naletela na Anino knjigo – Od rojstva brez plenic. Po odkritju obzorja brezpleničarstva se mi je odprl nov svet.
S hčerko smo pričele izvajati koncept, v prvem poiskusu izvajanja lunice je izločala. Bila sem tako presenečena in navdušena, da ne vem če sploh znam opisati z besedami. To je kot afrodiziak, ko enkrat začneš nadaljuješ.
Seveda so, tako kot na vseh poteh v življenju tudi tu prisotni vzponi in padci.

Mamice, vedeti moramo da imamo dobre in slabe dneve. Tudi naši dojenčki imajo včasih slab dan, vendar je ta bolj kot ne pogojen z našo utrujenostjo, stresom, nespečnostjo. Dojenčki in otroci zelo dobro zrcalijo naše počutje.

Vendar nič zato, vzemite si čas za odmor če ga potrebujete. Naslednji dan vam bo šlo zopet super, z vašim sončkom bosta spet povezana kot najbolj uigrana ekipa na igrišču.
Na poti brezpleničartsva sem se naučila zelo veliko. Spoznavala sem svojo malo dojenčico, kako se razvija in kako se odziva ter sporazumeva z menoj. Vsak mesec ali dva je bila kakšna nova kretnja, ki je pomenila da želi lulati ali kakati na plano. Hčerki sem tako pokazala da mi lahko zaupa tudi v najintimnejših trenutkih. Poleg sem se naučila prebrati tudi vse ostale znake, ki jih je oddajala, kaj želi in potrebuje v določenem trenutku.
Zame je bila, čeprav včasih tudi naporna, to izkušnja ki je ne bom nikoli pozabila. Saj verjetno s hčerko ne bi bile tako povezane kot smo sedaj. Zato Ana, hvala ti, ker širiš to znanje med nas.” mamica Simona